--
Sašo Dolenc SKORAJ
'.
•
•o o'
•
•
VSEM •-
KVARKADABRA DRUSTVO ZA TO LMA Č ENJE Z NANOSTI
>pyriQl>1 od r
S...
13 downloads
647 Views
44MB Size
Report
This content was uploaded by our users and we assume good faith they have the permission to share this book. If you own the copyright to this book and it is wrongfully on our website, we offer a simple DMCA procedure to remove your content from our site. Start by pressing the button below!
Report copyright / DMCA form
--
Sašo Dolenc SKORAJ
'.
•
•o o'
•
•
VSEM •-
KVARKADABRA DRUSTVO ZA TO LMA Č ENJE Z NANOSTI
>pyriQl>1 od r
Sašo Dolen,KRATKE ZC,QDIl E O SKORAJ VSEM o z\-ezd~h, gruih in ~tomih
.o 200s Sašo Dolenc
I.Jul>lj~na
"'"
C IP · KaL-.Jo~-"i 7.apis o publikaciji Narodnn in unin>rzitclna knjižnirn, Ljubljana
OOI{08I)
5/6«()8J) I)()LENC,5d,;o, I973Kmik" zg"dl... " sk"raj \ 'so>m , " ,.\·.. I.ljdlld : K \-dlk"u"hra • druš\\'o ,.a [o!tna,' enje znanosti, 200II ISBN 978.961·925-15-0·9 2~2137856
>pyriQl>1 od r
Sašo Dolenc
Kratke zgodbe o skoraj vsem o zvezdah, genih in atomih
Copyrighled malerial
KAZALO
5
K AZAlO
M OŽG ANI
"
" '"
"
"
"" " " "" " " " ' ' ' ' '
"" " """ " "" 11
Zukuj boste prd-Iril li lo knjigo? """0'"."."_",,,',,,.,, ' ,,,, •. ,,,,,","",",, 13 Človek bn~z spomina .. .. ....... .. .......................... .. ...... ,........ " ......" 18 Mož, ki ni znal pozahljati .... " ......." ........ " ... ,... .,... ,.... ,............. ,.. 23 I ibel ov i eksp e rimeOli
28
Znanost in umetnost iluzije .... ,.,.,.,.. "."."." .,.,.,...... ,.,., .............. 33 Ludfcrjl!V cfckt ...... .. ............................................ ,....................... 3R
Psi hori z.ik pre!-'i!VI> skozi luk n jo v lr ... buhu ...................... 117 Zaka j jemo sladico na koncu? .................................................. 122 Mož, ki imi! kri ze nskega SpOh1 ............................................... 127 Ko izbruhnE' n!'znana nova boh.z!.n
132
Usoda, zupisana v genih .......................................................... 138 Skrivnoslbr:;, Ilot utOI11S. ~ . Muriel (1913-1980), HI1'SI'Ur/of,llIrkllcss. NY: Rundom House, 1968.
Rll k..,y~ r
>pyriQl>1 od r
Copyrighled malerial
MOŽGANI
Copyrighled malerial
MOZGA NI
Zakaj boste prebrali to knjigo? Za t:loveš ke možgane rnlvimo, da so ndjbo lj izropolnjeni ml~ha ni ze m v vesolju. ' Pri lem seveda n im a mo v mislih le z!lpleLenih rOVC7.av med množico možg,l1lskih ne vronov, ilm pdk ludi njiho vo energijsko učink ov it os t. Stroji, ki smo jih us tvu ril i ljudje sam i, so dunes po energijskih iz.koristkih ~e d ulei" zu le m, kar je sko~.i milijone le t ustvIlTila nMd va . O cenj ujpjo, dn posilm"znik, ki sedi 7Jeknje n v naslonjdču, porabi p ribližno e ll:eno . Skupuj z ženo sta tako d.m kon':ali1 v holni~nici, kjer mu ~o nare dili ve(· 1t'~lov in u~otov iJi, da je zlx)11'1 za hudim Illožg.ms kim virusnim obolenjem, imenovanem herpes !:n.:dalilis. Z! čeli so eu 7.dravili s protivirusnimi zdravili, a virus mu JI' medtem }.I' močno poskod ov'll mozgane. Velik del možeanov mu jl' ZMaJi o ku žlx: povsem odmrl, tilko da hilo na slikanju videti, ko t da mu ccli kosi možgunov mi1nj k.l jo. Nnjbolj JI' bil pri :bldel prav del, kj!' r SI! tvo rijo in s hmnju ~!jo spomini. CI'prdv je C live vi ru sno obolenje preživel in kasneje te lesno in umsko povS
MOZGA NI
n ujI' svojega p
A to še ni VSl~ . S pO ml)(~j o misli j(~ lil hko ul m~ lillj stopinj povečul telesno le mperu lu ro ene roke in z ni ža l temperuturo d rug,!. Pr,lv la ko jH lilhko 7. il vtos lll~esli jo nild zirv niški trik je 7.f,fllj'm iz treh dejanj. Prvo Sl., illlcnuj.~ zaob ljl1ba. ko .;'mlVn ik roka7"~ f1pkaj obi~"jIlCf,'" kar pa po vSl.~ v{,rje tllos ti tn n i. Drll go ck;>l11jl' ;;
Zaobljuha, o killeri govo ri C ulll'r, je dejanje, ku i': Movnik o~ i nstvo spravi na lažIlo pot pri rilZUmeVmn pomočnicum tl, t1mp"k ob. Ludrerjrv e rrkl pomrni pr
St· zmHnj~1li
na
Wrightova č udež na ozdravitev pa jl' trajala le, dokler v časopisu ni prebral novice, ..l n zntmstveniki niso d o khlo\'o zdTil\'stveno stanje lakoj spet bistveno poslabSalo. Ko se jP vrnil v bolnišnico, pn mu zdmvn iki, lokrat v njegovo d ohro, niso r o vedn1i VSI' resnice o zdra vljenju, ki !~a ll KRATKE ZC,QDRE O SKORAJ VSEM
V Parb:u so nj('f~ov(, seans\' hit ro postale os red njil (~zill v luknjo, še preden jo je njegov sodela vec zapolnil s peskom. Eksploziv je ZUTddi pritiska Tdzncslo in 7..clczna ril Jica je kot sulim mlic t{']a iz vr tine v Lfilk. OogoJl'k hi se v(~d u vsi sku pa j takOj pozdhili, Čl' ne bi bilu po nesr ečn i okoliSčini paliCi na poti nlvno dcla v6 'vnesli tudi nn prostor druženju. Kopil:tI prome tnih zmlkov, č rt na
'9
KRATKE ZC,QDRE O SKORAJ VSEM
s ka lerim i hi ~! lahk,) ra zmnož,-va), 7.a lo poskuša 7..ZO, da lahko ;l:ivljl!njp ril7.Un WmO skozi pojme ~ hTilnjev'lnj" in pn.!naš,mji1 biološke informacije. Nobeni! živu sil
t"ko, kot
S!~,
N()b1l~
pouJ 'lrja predvsem, da je ln' bu prispod o bo el' nov ko l nbsolulnih gospodarjev ž ivljenja nadgradili: Še 1'0000bcj okolje odločilno določn, ka teri geni se bodo izražali in v kakšni meri. Pretok infonnacij ni zgolj prepros to e nosmeren od
genuv k fu nkcijolom podlaknemo še mulo spre me njene č l e ne, ki jih l/thko uporabijo in vgradijo v verigo, vendar zil njim i verige ne morejo wč graditi naprej. Ko se lak spremenjeni člen vgradi v veri r,o, se na le m mes tu veriga kon ča. 5
"
TELESA
rrošnje zdT zraS\!jo rastline in ohrodijn plodoVl', tudi nolnlnji plameni v čl oveške m lelesu za užito hr bolj skuhajo, d a se lahko pre lvori v lelesne l ekočine, oslanek pa se i zloči z izlrt'hki in pognoji zem ljo, da se dkel kro ženjll v naravi lahko pomlVlj'l. Vizi ji kOZmOSl.l kol velikanske kuhinje, v kaleri nmilvni plameni poganj'ljo nlst žive nar KRATKE ZC,QDRE O SKORAJ VSEM
Imenom. Ko so posne lek prikaz,lli .še ml lel\'vi zi ji, je hila pruV'.'na terdpijd ne pomaf~a, SI! ve,'ind lj udi z dedno boleznijo v družini ne odloč i :Ul teslinmje, a mpak živi v upanju, da imnjo s l\~l'o in se nunjf' okvnrjf'ni r,en ni prenese1. Če je kaleri od slar~ev nosile...: okvarjenegll gend, imu olrok petdeset odstotkov možnosli, da se bo gen prenescltud i nanj. Epidemi ja bolezni ob jezeru v Venezueli Hunlinglonova ho l,>zen pn>dstilvlja danes niljbolj dwmillii::en primer genskcg'l delerminizmil. Bolezen pov zroči preveliko štev ilo ponovitev 7,ilpba CAC v molc ku l,uni ill;oet·ed i DNK na i::elrlcm kromosomu. Pri zdTilVih ljudeh je It·h ponovilev, ki bi jih l'lhko poimenovilli ludi jl'djnnje genov, mdnj kol 35. Večje števi lo ponovitev pil povzroči, da Osebd zboli. Vt.'Č ko l je ponovilev, hitreje se bolezen pOj'lVi. Če je ponovilev več kot 60, ~l' bolezen razvije že v mludosli, sicer ptl kasneje v Življenju. Novka, ki jo je Katimrine o svoji usmii izvedela tist(!gd d rU' v bolnišnici, je bila SI.lbd. Zdruvniki so pri imulizi njenCgd dednega muteriula našteli 45 ponovitev 7..dporedj
149
KRATKE Z C,QDRE O SKORAJ VSEM
Raziskovanje bakrenega kolesja Vendar dolgo ČUS pozornosti, so ue,0tovili, d
(mi nuskula), ki St' Je hi Iro pri~~l il. Kode kse so od l(l krill pisarji prepisovali v le m novem, bolj zgoŠO::enem zapisu. In v lej pisavi je 7..
KRATKE ZC,QDRE O SKORAJ VSEM
ski. Ta pojav so vI>rj,>tno 7.e prej opaz ili tu di d rugi lad ijski zdrilvniki, ki so pluli po tropskih m orjih, u mu nihče ni posveča l rre tirane rozornosti. Mayer jl~ hil prvi, ki se je kot nUTUvoslovec vprašIl I, kje je vzrok za tako živo harvo wnozne krvi. Kmlllu je nušel tudi p repričljiv odgovor: ker človeško telo v toplih krujih ne poril hi toliko kisiku zu nhruojanje s tf1lne te lesn ... t\~mpeTUture kot v hladnejši h, ost,me v ve nowi krvi več kisiku, kiH ji da značilno
živo b'lTvo. Nil podlf1!ji le ugotovi t ve je pos hIvil hipotezo, dli se v čl ov e škem telesu kot tudi drume v mI ra vi različne energije Il' m edsebojno pretvmjlljo iz ene oblike v drugo, vsu količimI energije ra se ohranjtl. MClyer sicer ni imel forn1ilJn e fiz ikalne in n1illemalične izobrazb, Silj je bil Ic zdravnik, z..ato SVOjih ugotovilev ni opisul na nilčin, ki je bil t.lkmt ustaljen v zna ns tvenih krogih. To je wrje tno ludi T STROJ1 popolnl'gd s trojil ~! hi lo hkr,lli tudi prih1iževanje Bogu in popolnos ti, ki jo je lil zu pisal v sumo nuril vo. Zlme tek za konu o ohmnilvi "nereije, ki gu je pos tu vi l ra z iskoval('(; eO('fgetike strojl'v James Pwscott Jo ul(' (1818-89), iz h'po starem«, kar nikakor ni bilo prinll'rIlo /ll hi tro msl
176
STROJ1
n('vroni meJSt'oojno no mrežo.
I OI~'ne
1:1!Iil:e 1)li tvorijo
n('kak~no
homoge-
Polemika o objektivnosti Kljui': nega ponwnd za interpn·tij u se je pojdvii nov iJea\ sled enja objektiv nosti, ki ga je za govdrjaltudi Cuja!. »Nuj nanlV t let, v ghwi vi.liš rešitve nekaterih malem drug, zjutraj p u te ču kll dvoboj, ki r, vgr;Ijcne v S
192
STEV!LA
množin? jI' vei'j(;cv po o bjavi je Pe rcIm un svojo izpeJj"vo dopoln il še z dve ma d o dllVd li kar ne k.;lj leL, da so preverili vse Pefl'lmanovc izp
KRATKE ZC,QDRE O SKORAJ VSEM
li, mI J p rid I> na PI .... leli h!v poleti v Ma d rid, a trmas ti matematik se ni J ul pregovoriti. Vztmjal jc, du se z m,l te mati ko ne ukvarja z,lnlu i nagn1d, 7..iltO gu rl(1 podelitev nc bo. NPY'iQI>1 od I
KRATKE ZC,QDRE O SKORAJ VSEM
Je poroka
matematična
operacija?
Ne ko jesensko nedeljo leta 1934 je lil nn Uivi-SlraussoVl' podatke, je biln, dn je ignorirru Ze mlj~ bi hilo lo (! nkratnu leto . Poincareja je tako zanima lo Ic, a li se pla ne l oziroma as teroid, polem ko ohkro7.i Sonce, vrne nd n~"ln()s(j", ];Ihko po no vim le Galilejeve besede: el'lIHr "~i IIWOtJt' (in ve nda r St~ premika). Težav še ni konec
Chapcla je v mlajših letih delul za švicarsko biotehnološko podjelje &md oz-Novorlll~cij(l, in kljuh krn u Ja S('rn hil zaradi dol~otrajnt~(1 opazovllnju rl1l vad ;S po dpirilti _
in\\m~~
kot
V kapitalisti(nem sistt'mu naj bi se po teoriji AJamd Smit hd zgodil ndw kši~ n "Udi'~~ ko se ~ bi čnos t, ki je nekaj moralno slill:x~ea, i~ ude ž no prelt'vi v nekuj skupi ns ko dobreea . Osebna sebi(nosl se spre meni v sku rn o dobro. Po Go uldoVt'm p re pričanju je Da rwi n Smit hove ideje preprosto iz ekonom ije pn.'llescl na naril Vo. Podobno kol /;iva hilja If' kmu jejo b l pfdivelje, podjeljrl med sehoj lekmujejo )'..iI d običe k. Čim ve(je š te vilo polo m,-'CV je allillogno č im več~'m u profilu. Pri Smilhu je Dmwin po bral idejo, da jl;~ lahko urejenost in u rdv nole~.pn{)s l nekega velikega sistema ludi s lra nski produkt povsem dru fVlčnih neposredni h inleresov posameznikov, ki siste m scs lil vljujo, in llt~ nuj no vnapn'jšn jef,il rado nil lney,d nil';:rta, ki bi sistem usm.~r j.ll v želeno obliko . Adamova zmota V z.' lo :alnimivi knji y,i o zgodovini e ko nom s ke teorije Adam 's Fallacy: A GJ/ide lo Ecol!omics TJleology, (Harvard University Press 2006) nam Duncan K. Fo!ey zelo berljivo in zilIlimivo predshlvi ekonomsko leurijo ud ("SOV Adama Smilha do danes. Podrobno se posveti pmv me~anju podro hiln v ~ tv. Ko so mu poved'lli, dil !~!, diI zddf;nje rrir
dvell, tno Eve, poleg mOŽnctu r hi hilo nu podlnei leen neohi~njneei. illlgleškegn primera povsem napa~no skle pa li, da poseganje ~ loveka v nardVO ni škod ljivo, t emvcč celo kor istno. Živimo v času, ko se biološkn ru znolikost ž.ivljenji. nil našem planetu zelo hi t ro izg ublja. Edward O . Wilson, eden naju glednej ~ih ameri.skih biologov, nnpoveduje, dn la h ko do ko ncn e na indviljs e \;~ga s to lelja izumrl.' poloviGI vseh hioloških v rsl na plunetu. 298
OKOLJE
Odka r smo Ijudj!' na pla netu poslnli kljui"ni d ejodkritih. Ve rje tno ho vse presene til nusled nji pod (I te k. Najšlev ilnejše žival i na plane tu so nematopodi. Kar šliri od pe tih zemeljskih živah spdddjO v to skupino. O večini teh »glist« ne ve mo skoruj ni č, a verjetno so že zurudi svoje številčn osti zelo pomem ben element glohalnega e kosis temu. V vsaki pes ti ze mlje jih je po več tisoč, nujde mo pu jih v morjih in nu kopnem. Najbo lj raznoli " u skupina ž iv"li so ž uže lke, Sil j so opisu]i že sko rdj milijo n vrsl, ki spadujo v to skupino, v kuteri fe hila e volucija, kot kaže, nujnolj pOI' as i privaj.,l na lok.,lno podnebje, je mulokt1teri uspelo prež.iveti dlje Čdsa v no vih krajih. Zl nimi vo pil je, dil hi luhko Li nneju uspel pomemhen preboj s krompirjem, ki je roga t skulorijami, u je hH nn Žillost prepričan, d a je stru pen. Soroden je namreč zelo strup
OKOLJE
ko, ki je ndlo Soln", poskušal'l J OS('('i h
.124 ~,
"
VESOLJE
vl)zilo ravno mimo nus. Tlo pojasniti, k KRATKE Z C,QDRE O SKORAJ VSEM
lor !isO('. Dundsnji nll~ unilln i ki so mi lijMdokra l hitrejši kol rrvi o ko rni pri1rilčunillniki izrre d pol slolelj'l. I s ~nje vl~ dno novih izroljšav nikukor ni pre proslo, slIj j ocenil rn č unske zmoznosli ullimillivnegll prenosnika, lllhko oceni ludi ril č ul1ske zmož nosli ce1olneg'l vesolju, če g,l ol>nlvnuv,lmo kol velik<ms ki kvanIni ru ču nu lnik. Knj \'\~ I>i zu rm' unanje luhko uporill>ili prav vso mn lerijo in enl'fl~ijo v vesolju? Kako zmogljiv bi bil lakšen ril čumtl ni k? Podobno kot pri ultimativnem prenosniku je tudi tu glnvnn ov iru ener)~iju. Zillago energije v vesolju so ustronomi z TdZlič nimi meritvilmi 7..e kilr nnlančno ocenili, čeprav se je, ko l vse kaže, večinu skriva v zelo eksotičnih ol>likah, kot s ta temnn snov in temna elll'T)\ijiL A 1..l1 oceno, ki jo izvede Lloyd, to niti ni lako pomembno. Lloyd te izrn čunnl, da bi rnčunulnik, ki bi gn pog<mjulu vsa ener gij.! v vesolju, izve\.h'1 100JXXl )\oogol 0pl'rllcij na sl'kund o. (Googol jc zares ogromno šlevilo, ki ga 7Alpišemo ko t 1, ki ji sledi s to niče l. Po slavni anekdoti sta usklnov1le lja Goop,[a jR-le lu svoje pod jelje po imenova ti po lem ogromnem š tevilu, il je eden od njiju po pomoti narobe izpolnil obruzec nu upra vni enoli.) V 14 milijan lah lel, odkiH ohs tajn, I>i Inko Inhka kozmični ra ču nalnik izvede110.000 milijnrd milijard googol operudj. Med simulacijo in resničnostjo ni razlike Lloyd se seve dil v knjip,i ne sprašu je samo, v čem se bodo kvantni ra,; uml]niki nv.]ikm'mo, da v resnici ni n i\~ dru gegil kol kV il nlni wČun
.147 ~,
"
KRATKE ZC,QDRE O SKORAJ VSEM
Duhovnik, ki je iznašel teorijo velikega poka Teorija vdi kegll pokfl veJj!! danes :t..tl eno najholj po pularni h zm.mstveni h tt~orij. Po nj(~j se je vesolje ,,;1 nape to z!~o
LJUDJE
Paracelsus »Luther rnedicine« Življenjska zgod iM enega najpomemhnejših reform" torjev ml'dici ne Para,:elsusi' je ena na jnemlv.,d nejših v vsej zgodov ini znnnosli . Ph ilippus Theophras\us Aureolus Bombaslus von Ho henhl'im se je rodil Ida 1493, le le lo po tem, ko je Kolumh odkril Ame riko. Prva l(~ tll življ(mja jc prežive! v Švici, nalo se je dru žimI presdil" nil Koroško, v Belja k. O';e jt' nil Ilpkakšnn me~anica nWli.llurga in zdrilvnika ter je tudi sina že zgodaj vpl'lja l v .~kriv no sl i takrahweil mcdicinskrea in al kimijskC'trd z na nja. A mlildem u von Hohenhei mu do m a~e okolje kmalu ni bilo vel' dovolj zanimivo. Že pri š tirinajstih Sl.' je ~ez Alpe odpravil v lli.l lijo in 7.t'lo vt~ rjplno je nllj rn~j ndmj Id ~ Iu dirul medid no nu univerzi v Ferr'lri. Zdravnik mora biti popotnik Po ko n čilni šoli - ni z nuno, illi je tudi for milIno končal študij - se je spt'l podal na pot kot nekakšen »pot ujoči zdravilcc«. Nildilfjen je bil7..il medicino in tudi za ustvarjanje u ličnega spekl..lklil. Če mu v kukšnem kruju ni uspelo prebivalcev O
Ime Puracclsus pomeni »enuk ali vetji kot Cclsus«, kur priču o veliki Silmovšet:nosti nušeeu renesam:neea junalw. Celsus je
.167
KRATKE ZC,QDRE O SKORAJ VSEM
"d vs(>m, kako se prenilšujo informacije mcd posilmeznimi živ č nimi celicam i oziroma ncvroni. G re zn eie klri.: no uli kemi":no obliko prenosa? Obe hipotezi s in imeli svoje vne te privržem:e, ki so t.!OK.IZO Vil li svoj pmv. Cc gre za ke mi č ni pre nos, po te m mmj lahko vplivumo z najrilzli":npjšimi ke mijskimi spojinumi, kur je rosku .~ala dokazati prva s kupina. Zagovorniki elektri č n e sina pse oziroma informilcijskc poveznve me d celi..::umi pil so bili prcpričun i, du je kemijs ki proces prcr~nse n, dti bi se signilli luhko u či nko vi to prendšali po živi"evju, zato so poskušali mllnni" no iz m eriti, kako Inhko potujejo elektri č ni signnli po živ":evju. Ecc1es je bil I M jpr,~j vnel zilf,ovo rnik e[,~ k lril'n e sina pse. Ko je slišul Ztl Poppcrjevo razlago bistva znanstvene me tode, se je takoj odločil, da bo teorijo apliciral tudi nil svoje zmmstveno delo. Tako je zače l sistl' mutil'no iskati mož nosti, kuko bi svojo osrednjo hipo tezo o mehanizmu prenosil infonnncij po 7Jvi"nem sist('mu "dok.lzal« tako, da bi jo podvrgel čim večj e mu številu mljr
pLico imenujl>jo ljudj e na raz1il'nih ko n cih sveta.' 'Zdaj,' pmvi, 'pa si ogk'jva ptico .' (Richard P. Feynman: TIa' P!"IlSHr.: of Fi"'!i!!g 17Ii!!gs O llf. P.mguin a.t)ks :?CXlI)
še kot podiplomski š luden t;e
Fcynman sodelovalIudi v tajnem m(~dvoj nl~ m n nll'r išk(~ m projektu Gra dnjt' ato msh~ hom n..,. Tnkr'lt se je tud i prvi č poročil, venJ!lr je že nil kmalu zhole ld Zil tedaj še neozd rd vljivo tuhcrkulozo. O tem tragi čnem, il č u s tev polnem o hd obju Feynma nOVCGil življenja so lela 1996 posneli film lnfirtily, v ki.llerem je mlildegil Fey nma na upodobil Ma tthew Brode rk k, njegovo ženo pa Pu trici'l Arque tte. Ker stil S(' oh .. mlauoporOČCnGI 7..i1vt'dn l'l, d'l njuni skupni tre nutki ne bod o tr
.179
KRATKE ZC,QDRE O SKORAJ VSEM
gil opravila, ki hi vpli valo ml hitrost šte tji! oziromil ohi': utji\ teka i:'asil. Ko je junuarja 1986 eksplodirsoljs ki ruketoplan C halle nger, so Feynmani! povabili v l'Os,.'hno komis ijo za rdziskov,mje vzroka nes reče . Seveda je hilo odgovornim km
LJUDJE
m)jholj primeren za trdjno pos tojiHlkn, NilSil sic('r Ili pOliprla, tl wrad i tegtl še ni obuptlI. Mordil bo neko':: projekt izpeljn1 z 7.ilsehnim kapita lom. Sevedil o NI1Si kol oq;anizlKiji nimu dobre!;il mnenja, sa j se mu zdi premulo drZnil. Po nesr~uh rakc topl,mov so se numre':: pri Nusi zu tekli k zelo konSl.~rvdlivnim rešilvv skupine živih hitij je Craig Ven ter na šel nov izziv. 5 prirejeno dvaintridesetmetrsko jddrnico z imenom Sorcerer II se je s sl-;upino sodeldvcev odpTilvil na pot okoli svetereš le nekaj nesed, pa še Z
"
KRATKE ZC,QDRE O SKORAJ VSEM
sor h primr rih g r(' zu podohcn p ro nlem: dogodek a li ~ kl op dogmIkov je Ire b'l po)a~ni li o7Jromu naj ti pru ve vzro ke zun). De te ktiv, ki ra ziskuje umor, mo ru iz sledi nil krnj u zlOl'ina in dru gih info rmaci j, ki mu jih u~pe z bmti, mz krili mo ri lcu, zdruvnik, ki zdravi bo lezen, pn mora iz pudenlovih simptomov dol očili bolezen in jo nato s pravo lerdpi jo pozdravili. Ko t pruvegu de lekti vu zučne d r. Ho usa pm:ie nt zani mati šele, ko kl a sičn a diu gnosliku povsem odpove. Is kunje »kur jih tatov« gn d o l gočilsi, /..d lo iz dn u duše sovraži delo na s prejl'm ni klini ki, ker so mu lum s ko raj vsi primeri povsem nezanimi vi in jih I.l hko reši z enim samim pogle do m. To d elo bi na jraje prepustil dr ug im, saj ko t pravi ~~c n ij nt' l: uti nobenega zadovoljstva ob postavljanju 7..anj povsem očitnih diagnoz. Ne koc mu tako direklo rk a bolnišnke d r. Lisa Cuddy (Lisa EdeIstein), da hi mu nared il u de lo ml spreje mne m odd elku bolj zanimi vo, pred laga, da mu bo izplačala dodntck k pluči 7..i1 vsakega. pacic nlil, ki mu bo pOShl Vil diar, nozo brez do tiku, sumo s pogovorom in o pazovnnjem, kd r se mu kak dan res zdi 7..abilvno. Dr. House delu je kot nekakše n popoln d iagn osti č n i ruč u nal nik, ki v Irenu tku opuzi in preleli vse sim pto me Le r r Odil naj noIjšo o ziro ma najbolj verje tno diagnozo. A ko t prave m u de ll'ktivu mu posla ne medicina /..i1 nimi vn šele, ko se poknže, dn njegova prvl1 di ngnoZil ni biln prilvilnl1 I1 li da k,lkšnem u pacie nl u sploh ne more postnviti n n lil nč ne diagnoze. Čudak, ki rešuj e življenja
Av to r serijI' Duvid Shor(' je priznaj, .In se je pri liku \'udušker,il, u gen inInega zdrn vni kšju veliko PO)ovarja ln 401
KRATKE Z C,QDRE O SKORAJ VSEM
lako o fiziki kol ludi o politiki. LI'1I1 1911 je Einslpin obiskili do movimje Fri lzcv ih s lm.
Eins tein se je 1:1'10 r on udil, d a bi nd sodisl' u I' ri~nl v ro mOl: svojl·mu p rij iltelju. Apr ila 1917 m u je piSill v je':o: UpilUl, da si preje! moj paket. lmmn šc nenavadno pru!\lljO: ko Ix,Jo lvoj prinll'r obravnavali na sodišmcna, Silj za
Ko je Edison iznilšc! fonogmf, so gn glasbeniki sprvu m7.g1ilsili za piru la, ki želi izkori.ščuli njihovo delo. K
'~n"i nd "";se teGa ~toh~tj,,-
Ko je dru žh'l spoznala, J" proizva jaio domnevni pirati na dolome mb, blČnt!j O m!katl'ri ljudj'! erni1i (Io m'mj,>ni, tik pred zdajd premislil, S.4
Bog, 162.l6Z,. 3fl2.. 333, 33L
lU.:lli
3ffi Bogllstvo lIIIrodoII, 2u Bohr, Niels, 366 bolei': inil, 2L ..J,I, l2:l.
Banglmleš, 212 Bardeen, John, ru BiUfCs, Ben, 2lill BflrloJl, Cfl thcrinl', 3:65 hurvc, 3d. 8.L8.2. 115, ?5?,
boll';I'-cn, 2Q S4l.06.- 107, 108.11.0..1.lt!.. 129, 13.L l.l2.1.11.ll!. 135, 13z..
320
l..18.l3..9..14D.. Ul , .161.. l2.1. 2'H.- 2ti1,. 2M, 265..
bflrv nfl sll'pOI:: tesnoha, 19.
118.11'l. 12!l
, ~
Sladia los, Elias, li.9. Stil is, Vil lerios, i l i 426
IMENSKO IN STVARNO KAZALO
The CII rc Wilhin: AHistory of Mind-Body Medicine
Tile New York Timcs Magll::iI!C, 3.9.2 Tllc Piratc 's Di/clllllla: How YOIII/, Cl/ltllrc Is ReillVClllillg Capitalislll
(W. W. No rto n, 20(8), 61
The Feynman uell/res Ol! Plzysies, .1z5 The GllOst Map: Tile Slory of Lolldon's Most Terrifyillg Epidemic - alld How it Clll!l1ged Sciel1ce, Cilies and IlIe Modem World,
(Free Press, 200S), :W6
TIte Pleasllre of Filldillg TMI/gs Ollt, (Penijuin Books 2(01), 1ZZ T he Skeplics Society, ')57
(Riverhe