Sporazumevanje živih bitij: etološki vidiki komuniciranja, vedenja, delovanja in preživetja človeka in živali

KAZALO PREDGOVOR ................................................................................................................ 9 UVOD ............................................................................................................................ 11

l. KOMUNIKACIJSKA INTERAKCijA ŽIVIH BITIJ ........................................... 17 Strategija dominacije in oblastništva .................................................................. 18 Etos, patos, logos ................................................................................................ 18 Simbolni sistemi skupnega delovanja ............................................................. 20 Usmerjenost organizma .................................................................................... 21 Grozeči kaos sveta in življenja ......................................................................... 22 Homeostaza: notranje ravnovesje .................................................................... 25 Samohranitev in reprodukcija ............................................................................. .26 Nevronska mreža in "opisi sveta" ................................................................... .27 Živali in zaznavanje okolja ............................................................................... 30 Transakcijska menjava z okoljem .................................................................... 31 Napetost organizma ........................................................................................... 32 Stabilnost in dinamično ravnovesje ................................................................ 33 Dialektika besed in moči ...................................................................................... 34 "Spopad" med Erosom in Eris ......................... '" .............................................. 34 Komuniciranje kot boj za oblast ...................................................................... 35 Nagon po uveljavljanju in dominaciji ............................................................. 35 Strah in boj za preživetje ................................................................................... 36 Spontanost agresivnosti .................................................................................... 38 Predispozicija za agresivnost ............................................................................ 39

n. GENETSKI VZORCI VEDENJA ......................................................................... .43 Nagonska dejanja in instinktivne kretnje ......................................................... .44 Prirojeni mehanizem sproščanja ..................................................................... .44 Selektivni procesi in ključni dražljaj ............................................................... 46 Priučeni mehanizmi sproščanja ...................................................................... .47 Akcijski potencial in prag vzdraženja ............................................................ .47 Intenzivnost dražljaja in intenzivnost akcije ................................................ .48 Refleksno in zavestno vedenje ............................................................................ .50 Genetsko programirani vzorci delovanja ...................................................... .52 Zavestna in avtonomna dejanja ....................................................................... 53 Avtomatizmi "semirefleksnega" vedenja ....................................................... .54 Vpliv zunanjih in notranjih receptorjev .......................................................... 55

Ul. MOTIVIRANOST IN AKCIJSKA PRIPRAVLJENOST .................................. .57 Motiviranost kot notranje stanje ......................................................................... 58 Menjavanjl' in intl'l1zivnosl pripravljenosti ................................................... 58 Požl'll'njl' in "použitjl''' na~()nn ......................................................................... 59

Triada: PMS, apetenčno vedenje in končno dejanje ..................................... 62 Možganski motivacijski centri ............................................................................. 65 Splošna vzburjenost živali ................................................................................ 66 Nevrofiziološki korelati motivacije .................................................................. 67 Hormoni in spolno vedenje ................................................................................... 68 Fizična in spolna aktivnost ............................................................................... 69 Socialni dražljaji okolja ..................................................................................... 70 Model pospeševanja akcijske pripravljenosti ................................................ 71 IV . INTERAKCIJSKO KOMUNICIRANJE ............................................................... 73 Komunikativno (spo)razumevanje ...................................................................... 74 Pristnost diadičnih odnosov ............................................................................. 74 Informativno - prepričevalna interakcija ....................................................... 76 Simbolno posredovana interakcija .................................................................. 79 Model "družbenega dejanja" ............................................................................ 80 Intersubjektivna in predmetna raven .............................................................. 82 Komunikativna kompetenca ............................................................................ 83 Integracijska moč jezika ........................................................................................ 84 Jezikovna dejanja in družbeni kontekst.. ........................................................ 85 Simbolna (re)konstrukcija stvarnosti .............................................................. 86 Komunikativna praksa ...................................................................................... 88 Socialna paradigma življenjskega sveta .......................................................... 89 Sistemska integracija ......................................................................................... 90 Interkulturna strateška interakcija ...................................................................... 91 Kulturna identiteta in kulturne diference ....................................................... 92 Transnacionalno komuniciranje ...................................................................... 93 Etničnost: nacionalna in zgodovinska zavest.. ............................................... 95 Verski misticizem - demon destrukcije .......................................................... 96 V. SKRIVNOSTNI SVET SPORAZUMEVANJA ČLOVEKA IN ŽIVALI .......... 99 Interakcijsko biokomuniciranje ......................................................................... 100 Znakovni sistem in simboli ............................................................................ 102 Bioinformacija in živalski signali ................................................................... 103 "Dialog" med živalmi ....................................................................................... 107 Intencianaino vedenje ..................................................................................... 110 Notranji "preskus" in praslika plena ............................................................. l l l Multimodalno sporazumevanje ......................................................................... 113 Kompleksni vzorci znakov .............................................................................. 113 Triadična struktura biosporočil... ................................................................... 115 Socialno okolje in izbira signalov .................................................................. 117 Človeško in živalsko zaznavanje sveta ......................................................... 11 R Komunikacijske funkcije človeka in živali .................................................. .'l20 VI. SPOROČILA BREZ BESED ............................................................................... 12l Sporočila kemičnih signalov .............................................................................. 124

6

Funkcije kemičnih vonjskih signalov ............................................................ 1 25 Čudoviti vohaini "laboratorij" ........................................................................ 129 Receptorji za okus ............................................................................................ 134 Sporočila mehaničnih signalov .......................................................................... 134 Taktilno komuniciranje ................................................................................... 135 Različni pomeni dotika .................................................................................... 140 Dotik in samozavest. ........................................................................................ 141 Taktilni tipi človeka in živali .......................................................................... 143 Vibracijsko komuniciranje .............................................................................. 144 Sporočila akustičnih signalov ............................................................................ 145 Sporočila optičnih signalov ................................................................................ 148 Človeški in živalski optični signali ................................................................ 153 Sporočilna vrednost optičnih signalov .......................................................... 15 6 VII. KAKO PREŽIVETI? .......................................................................................... 157 Naravno in socialno okolje ................................................................................. 158 Prilagoditev spremenjenemu okolju ............................................................. 158 Prirojene in priučene oblike vedenja ............................................................ 159 Radovedna preiskovanje .................................................................................161 Motiviranost za nova spoznanja .................................................................... 162 Igriva ustvarjalnost .......................................................................................... 162 Bojne, plenske in razmnoževalne igre ........................................................... 164 Učenje - prilagoditev novim razmeram ............................................................ 166 Vtisnjenje .......................................................................................................... 167 Habituacija ........................................................................................................ 170 Klasično kondicioniranje ................................................................................ 170 Operantno ali instrumentalna kondicioniranje ........................................... 173 Asociacijsko učenje .......................................................................................... 175 Kompleksnost učnih mehanizmov .................................................................... 178 Dominantni in razmnoževalni gen ................................................................ 178 Vrednost za preživetje in "fitness" ................................................................ 180 Model nagrajevanja in kazni .......................................................................... 181 Koncept stroškov in koristi ............................................................................. 182 Interes človeka in živali ................................................................................... 184 Ogroženost in iskanje zavetja ........................................................................ 185 Učni proces: nova vedenjska oblika .............................................................. 186

VIII. MISELNO IN ČUSTVENO ŽIVLJENJE ........................................................ 189 "Inteligentne" živali ............................................................................................. 190 Reševanje problemov in odločanje ................................................................ 191 Razvitost možganov in uporaba orodja ........................................................ 191 Strategija pomiritve pri primatih ................................................................... 193 "Razumske" odločitve? .................................................................................... 194 Pop;ovorni "jezik" živali ....................................................................................... 197 ·Kamt.i rnZlIllll' ~.l· tism' lwsl'd ........................................................................... .197

7

Simbolično sporazumevanje s plesom .......................................................... 199 Sposobnost komuniciranja s človekom ........................................................ 201 Zavest in čustva .................................................................................................... 203 Samozavedanje ................................................................................................. 203 Čustvena doživetja ........................................................................................... 204 Senzibilnost, vigilantnost, razpoloženje ....................................................... 205 Samozavest in notranje zadovoljstvo ............................................................ 209

IX. HOMO SAPIENS IN STVARITVE SVETA. .................................................... 211 Pračlovek in naravni izbor .................................................................................. 212 Božanska iskra stvarjanja? .............................................................................. 212 Kdo bo postal človek, kdo šimpanz? ............................................................. 214 Jezik: največja "iznajdba" pračloveka ........................................................... 216 V začetku ni bila beseda .................................................................................. 216 Zmagoviti pohod človeške vrste ........................................................................ 218 Spolnost in razmmnoževanje ......................................................................... 218 Odločilni vpliv spolnosti in ljubezni ............................................................. 220 Afektivno doživljanje sveta ............................................................................ 221 Ali je človek "gola opica" .................................................................................... 223 Možgani in zavest. ............................................................................................ 223 Pisava - najpomembnejši dosežek človeškega duha .................................. 227 Celice za človeškim čelom imajo oblast nad vesoljem ............................... 231 Duhovno bitje ali bioelektrični "ognjemet"? ................................................ 232 LITERATURA ............................................................................................................ 235 IMENSKO KAZALO ................................................................................................. 242 STVARNO KAZALO ................................................................................................ 245 KAZALO SHEM IN SLIK. ........................................................................................ 249

PREDGOVOR Ob študiju zapletenih, skrivnostnih procesov komuniciranja me je začelo vznemirjati vprašanje, kako živa bitja žive svoje življenje? Katere so etološke determinante vedenja in komuniciranja človeka in kateri genetski dejavniki sovplivajo na včasih težko razumljivo vedenje človeka. Skušal sem raziskati, kako človek doživlja naravo ter živa bitja njej, kako zaznava živali in rastline? In kako ta živa bitja zaznavajo človeka? Ali je sploh mogoče dojeti njihovo doživljanje sveta in človeka? Mnogi raziskovalci živali so se skušali "potopiti" v ta neznani svet; živeli so skupaj z živalmi v njihovem svetu; odkrili so mnoge zakonitosti, veliko teorij pa je ostalo le na domnevah. Tudi tu smo trčili na tisto vmesno "črno polje" neznanega, ki smo ga zap azili pri raziskovanju človekovega miselnega sveta in njegovih "korenin" v biokemič­ nih procesih živčnega sistema in v možganih. Svet živih bitij raziskujejo različne znanosti že kakih sto let. Že zelo zgodaj so anatomi preiskali anatomske sestave (okostje, mišičevje, živčevje itd.), biologi so ugotovili prve zakon~tosti življenja, fiziologi so začenjali razkrivati bio kemične in druge procese ... Sele v tem stoletju pa so se začele obširnejše raziskave človekovega in živalskega vedenja. Toda ni še bilo vede, ki bi interdisciplinarno proučevala vedenje živih bitij. Ta disciplina, etologija se je rodila šele pred nekaj desetletji. Utemeljitelj etologije, biolog Konrad Lorenz, je novo znanost označil kot vedo, ki primerjalno raziskuje vedenje živih bitij, živali in ljudi. Številni znanstveniki so nadaljevali njegovo delo in tako postavili temelje nove vede, ki je opredelila osnovne zakonitosti vedenja živali. V zadnjem obdobju je etologija svojo raziskovalno strategijo usmerila na posebna področja. Nova raziskovalna področja zajemajo proučevanje živčnih si.temov in biokibernetike (nevroetologija), hormonskih sistemov (endokrinoloIka etologija), embriologije in genetike (ontogenetske raziskave vedenja), procelOV učenja ter biopsiholoških fenomenov, pa tudi uporabnostnih proučevanj bolezni živali in zdravil ter okolja (uporabnostna etologija). V knjigi sem uporabil spoznanja omenjenih novih ved. Zn človeštvo je zlasti zanimiva najnovejša usmeritev etologije etološko prouče­ vanje človeka (humana etologija), ki skuša v povezavi z antropologijo, etnologijo, pllllhologijo in proučevanjem primatov (visokorazvitih opic) razkrivati razvojne Iprcmembe človekovega vedenja v skupinah in družbah. Ta podveda je še posebej zanimiva za socioioška in komunikološka interdisciplinarna proučevanja ~lovl'šlva. i{azkriti nam utl'glll' prodorna spoznanja o "gl'netskih koreninah" eluvl'ku, pa tudi o ).\(·Ill'tskih prl'dispozicijnh l~loVl'k()Vl' dominantnosti in ngre-

v

9

Sporazumcvanjc živih /litij

sivnosti, mističnega fundamentalizma in "nagona" ubijanja, ki se kaže tudi v današnjih vojnah. More pa nas opozoriti tudi na bistvo življenja, na njegovo večnost in minljivost, tako pa tudi na humane oblike komuniciranja in razreševanja konfliktov ter vojnih spopadov. Vedenje živih bitij, zlasti človeka je izjemno zapleten in kompleksen raziskovalni problem. Teh zagonetk življenja se ne lotevajo le eto lo gi, biologi, fiziologi, medicinci, veterinarji, marveč tudi filozofi, sociologi, komunikologi, psihologi, politologi, kibernetiki in drugi. Globlji smisel človekovega obstoja, delovanja in mišljenja pa proučuje filozofija že iz antičnih časov. Etologija se nam danes kaže kot možnost novega razumevanja narave in družbe, kot možnost poglobljenega razumevanja medsebojnih odvisnosti, pojavov in zakonitosti vesolja. Brez novih znanstvenih pristopov ne bi bilo mogoče obvladati zapletenih procesov medsebojne odvisnosti narave, živih bitij, družb in civilizacij. Etologija kot razmeroma mlada znanost postaja s svojimi spoznanji delček znanstvenega "univerzuma".

UVOD "Vsak, ki pride v tesen stik z življenjem narave, bo brž ozdravljen ponosne misli, da pozna vse njene zakonitosti ... Za nas ni boljše poti, da to dosežemo, kot ta, da vzamemo živali v svoje domove. Veliko mislečih ljudi, pri tem mislim predvsem na znanstvenike humanističnih ved, se ne zaveda, da niso edina bitja na naši zemlji, ki so sposobna čutiti in sprejemati izkustva. Nevzdržen je solipsizem prepričanje, da je človek edini subjekt v svetu, ki je sposoben sprejemati izkušnje" (Lorenz 1985, 7). Človek, ta Homo sapiens, po navacli vidi samega sebe kot najvišjo stvaritev življenja, kot končni cilj. Pri tem spregleda, da je samo vmesni člen na poti začetkov življenja na tem planetu do najvišjih oblik človeštva prihodnosti, torej nekaj prehodnega, nedokončnega. Ali je torej upravičeno dokazovanje biologov in evolucionistov, da je človek samo vrsta živali med mnogimi živimi bitji? Ali je res samo "gola opica", kakor je človeka razumel Desmond Morris? Nova odkritja so nas popeljala v začetke "stvaritve" človeka. Toda mnogo je ostalo še domneva in znanstveno iskanje. Kaj je odločilo, kdo bo pred milijoni let v tropski Afriki postal človek, kdo šimpanz? Kaj je pripravilo opičjega člove­ ka, da se je vzravnal in zakorakal po pragozdu ter "izumil" prvo orodje? Potem pa se je zgodilo tisto odločilno: proces evolucije je pred dvema milijonama let dosegel povečanje možganov in človekovo pragovorico. Človek je razvil jezik - medij simbolnega razumevanja in sporazumevanja ter se skokovito pa~al v nova civilizacijska obdobja. Clovekov spoznavni in čustveni genij je razvil silne energetske potenciale. Ustvarjati je začel nov kozmos. "Izumil" pa je tudi sulico, lok, sekiro, smodnik ln atomsko bombo. V njem so od vsega začetka delovali demoni agresivnosti, 'uničevanja in ubijanja. Taisti "plemeniti" človek, ki govori filozofske resnice, se sklicuje na moralo ln veruje v "božje kraljestvo" na nebu in na zemlji, se v imenu višjih ciljev, verskih, civilizacijskih ali nacionalnih, spreminja v krutega vojnega ubijalca in surovega oblastnika. Spremeni se v zver in služi svoji pritajeni nravi sovraštva in uničevanja. Že Shakespeare je Marku Antoniju vdihnil tele besede nad Cezarjevim truplom: "Cezarjev duh, željan bo maščevanja ... in bojne bo izpustil pse ... ". Zn živali prnvimo, da so genetsko vezane na nagone, da nimajo svobodnih odločih~v. (~Ioveka pa dvigujemo na oltar svobode misli in volje, kjer ni mesta ~'zn kr~lh' l'~llIcijsh zakonitosti. Ne vprašamo SP, nil smo fl'i1 SVohodnl? Ali smo

--",10

1

11

Sporazumcvanje žilliil /Jitij

se osvobodili nagonov in demonov uničevanja? Ali suvereno odločamo o svoji usodi? Ali pa je naše "svobodno" delovanje le subjektivni privid svobode in ne vidimo stvarnosti? Jtttdij primerjalnega vedenja živih bitij me je utrdil v spoznanju, da so evolucijsko ohranjene korenine v človeku tisto, kar ga v boju za preživetja nenehno žene tudi v iracionalne vzgibe in dejanja. Nenehno se v njem bije humano in agresivno, človeško in animalno, dobro in zločesto. Kako torej prodreti v resničnost življenja in človekovega delovanja, doumeti resnico in smisel bivanja. Zgodovinski in evolucijski razvoj človeka - ki je z vidika mifijard let trajajoče evolucije sveta samo majhen trenutek - nam šele razkrije, kako kompleksen in zapleten je spoznavni in čustveni svet človeka. V ta neslutena prostranstva bivanja živih bitij nam lahko utre pot nova znanstvena paradigma, ki se ne utesnjuje v meje ozkih specialnosti, niti ne ostaja na pozicijah platonske znanosti o biti. S pomočjo znanstvenih in tehnoloških razkritij postmoderne znanosti stopajo naravoslovne in družboslovne znanosti v nov dialog z naravo. Razkriva se nam presenetljiv, paradoksalen svet, ki je vse teže misliv. Naravoslovne znanosti opuščajo klasično descartovsko-newtonovsko paradigmo in preproste razlage darvinizma. V svoj kategoriaini aparat sprejemajo novo razumevanje determinizma, dela-celote, kaosa-reda, entropije, homeostaze, stabilnosti, evolucije in genetike. Tudi družboslovne znanosti se vse bolj izvijajo iz Prokrustove postelje mehanicističnih modelov družbe, ki so svoje aksiome temeljili na tradicionalni fiziki in mehaniki. Danes družboslovci razmišljajo o novih spoznanjih biologije, etologije in genetike. Zato se odpira možnost nove povezave družboslovnih znanosti z naravoslovnimi. Spoznanja o sodobni interaktivni, holistični celovitosti družbe in narave omogoča realistične in epistemološko uspešnejše spoznavne zveze. To pomeni, da bo znanstveno iskanje holistično v tem smislu, da so vse stvari v vesolju povezane, da nobena ne more obstajati brez druge in da vsaka vpliva na drugo. Hkrati pa bo vključevalo diferenciranost, specifičnost in eksperimentalno natančnost posameznih znanosti, vendar ne na stari, redukcionistični način, ki je kompleksnost sveta omejil na iskanje posameznih temeljnih elementov stvarnosti. Sodobna znanost primerjalno in interdisciplinarno proučuje ustroj, življenje, vedenje in komuniciranje živih bitij, kompleksnost kognitivnega in emocionalnega sveta človeka in živali. Novejše vede, zlasti bionika, informatologija, etologija in druge, so razširile meje človekovega spoznanja o vedenju živih bitij. Tradicionalni pristopi so ločeno proučevali zunanje in notranje dejavnike. Sodobni pristop predpostavlja, da obstaja interferenčni odnos oziroma korelacija med obema dejavnikoma. _Etologitaje razvila teorijo, dii obstaja funkcionalna soodvisnost notranjih in zunanjih dejavnikov. Omogočena je bila hipoteza o omrežju informacijskih kanalov in procesualnih obdelav podatkov v možganskih instancah, kar zagotavlja čutno-živčni-efektorni sistem. Novejše raziskave znanstvenikov, zlasti Iwvroctologov, razkrivajo, da na socialno motiviranost in akcijsko pripravljl'nosl }illlAriolllllllo s01l}lli1l1l;0 implIlzi

12

Komuniciranje in vedenje

osrednjega živčnega sistema in hormonsko komuniciranje. V osrednjem živč­ nem sistemu je "zapisan" genetski program, to so fiksni vzorci vedenja, tako da zunanji dražljaj sproži vedno enako vedenjsko reakcijo. Konrad Lorenz (1978) je skupaj z etologom Nikolasom Tinbergenom postavil teorijo o "prirojenem mehanizmu sproščanja"; to je genetski program, vgrajen v '-genomih, ki selektivno reagira na dražljaje okolja. Razvil je energetski moti- r -~vacijski model, teorijo akcijsko-specifičnega potenciala, apetenčnega vedenja ter druge zakonitosti. Franck (1975), Eibl-Eibesfeldt (1986), McFarland (1989) in drugi so utemeljili teorijo o hierarhični organiziranosti pripravljenosti, o po-i užitju nagona, o homeostazi in podobnih bioloških mehanizmih. Razvili so tudi. različne modele nastanka in poteka akcije na temelju endogenih in eksogenihj dejavnikov, teorijo učenja ter kognitivnega in emocionalnega sveta primatov. Klasična etologija je sprejela aksiom, da so končne posledice vedenja sklenjene s končnim dejanjem, z akcijo konsumiranja, spoužitjem nagona oziroma Z zadovoljitvijo nagona. Funkcijski krog vedenjskega vzorca je mogoče spet aktivirati samo z zelo močnimi dražljaji. Ciljno delovanje vodi k zvišanju praga vzdraženosti. V kompleksnejših situacijah se vključuje tudi "spoznavna" vznemirjenost, ki temelji na učnih procesih na temelju nagrajenega vedenja. ~~J?~njevanju pr.enosa informacij v živih sistemih so se tradicionalni komunikologi opirali na matematično teorijo informacij (Shannon, Weaver, Cher'~na: sistemsko teorijo (Buckley, Schelsky) in na kibernetske prenose informacij (Miller, DeutschlJ:::{~gziskano je ostalo celotno interdisciplinarno podro~rfJ)iokomuniciranja, ki temelji na sodQbni sistemski teoriji in kibernetski bioniki. -""Sodobne sociološke, filozofske in komunikološke vede (Lazarsfeld, Katz, Bereison, Blumer, De Fleur, McQuail, Hall, Krippendorff, Luhman, Habermas in drugi) so zavrgle tradicionalne teorije in uveljavile nove poglede na komunikacijske osebnostne, medosebne, skupinske, množične in interkulturne komunikacijske procese. Komuniciranje, biokomuniciranje in vedenje živih bitij je izjemno zapleten kompleksen problem, ki ga je nujno raziskovati interdisciplinarno. Komunikološki pristop raziskovanja komuniciranja živih bitij uveljavlja aksiomatično "_f.~ziskovanje treh raziskovalnih področij: umetnih, bioloških in družbenih siste._.~ov. Zaradi skupne aksiomatike je komunikacijske procese v vseh treh sistemih treba proučevati primerjalno. . ~Razločevanje med področji utemeljujemo glede na razlike v značilnostih po.ameznih sistemov. Te značilnosti so: o/rsta organizacije, vrsta prenosa informa--clj, l'h III'g.lIliZIllIlV" (M.llm.IIl.1 )9Wi, :'7),

29

Komunikacijska interakcija živih bitij

Sporazumevanje živih bitij

TRANSAKOJSKA MENJAVA Z OKOLJEM

ŽIVALI IN ZAZNAVANJE OKOLJA

'1\.

:1 J

I \

Etologi so se spraševali, ali lahko procese zaznavanja okolja pri živalih sploh označimo za komunikacijo. Spraševali so se celo, ali lahko opozorilne znake živali drugih vrst štejemo za komunikacijo? Ali so opozorilni ali grozilni signali ptic, smrdljivca ali drugih živali za pripadnika neke druge živalske vrste, recimo srno, komunikacija? Ali je komuniciranje tudi izmenjava informacij med živaljo in rastlino? Žival zazna (percepira) vonj, ki ga "komunicira" cvet rastline. Cvetni vonj privabi če­ belo, zatem pa se začne opraševanje. Ali lahko to uvrstimo v proces komuniciranja? Spraševali so se tudi, ali so orientacijska sporočila delfinov, pridobljena z odmevi in frekvenčno modulacijo, tudi komuniciranje. Taka sporočila omogoči­ jo zaznavo plena ali nevarnosti. Nekateri etologi (Griffin 1981) so menili, da to ni komunikacija in da je le pasivno izpostavljanje informacijskemu viru. Očitno je tako pojmovanje redukcija komunikacijskih procesov. Odprto je tudi vprašanje, ali je izmenjava informacij med drevesom in parazitsko rastlino (simbioza) tudi komunikacija? / . I Naš odgovor na vsa ta vprašanja je pozitiven. t§~ka zaznava svet~he komu\Jl~e. Človekovo zaznavanje (opazovanje) okolj~e·Ohlika-KOmunicira:nja. I Tako j~ tudi v ži:ralskem svdetbu kodmuvniciranje že preprosta zaznava "objektov" zunanjega sveta m proces o ire razljajev: vonja cvetov in živali, zaznava dreves, materialnih objektov, plena, sovražnika, človeka. Taka komunikacijska zaznava okolja ima spoznavne in samoohranitvene funkcije. Ljudje večji del življenja "preživijo" kot pasivni opazovalci dogajanja v okolju: nemo se sprehajajo po ulicah, molče se izpostavljajo političnemu dogajanju, s svojega okna "neprizadeti" opazujejo napad huliganov na soseda, po pet ali šest ur dnevno se izpostavljajo radijskiIXlSP()!očilom in televizijskim slikam. Večji del dneva preživijo €J:()mu~.is:iranjus·samirriselicj:j (osebnostno komuniciranje): razmišljajo, obujajo preteklost, načrtujejo prinodna dejanja. Tudi verbalni izziv, kavko odgovoriti svojemu komunikacijskemu partnerju, je oblika komuniciranja. Ziva bitja tudi sanjajo - in tudi to je oblika polzavestne ali podzavestne komunikacije. j: Osebnostno komuniciranje se odvija v človekovi notranjosti (procesi v možgall nih), medosebno komuniciranje pa se odvija med dvema ali več osebami (oblike :rerbalnega ~li neverbal~ega .in fizič~ega o~čevanta):"Ose~nostno komuniciranje Je lahko oblIka parasocIalne znterakclJe: ko nemocm sedImo pred televizorjem, si domišljamo, da komuniciramo s politik~__~li lepotic o na ekranu Šele medo~ ~ebno .komuniciranje omogoči ustvariti ~_~~i'eiakdjskositu~~ij~ v kateri IZmenjavamo vlogi sporočevalca in sprejemalca sporočil. V taki diadicni situaciji gre za obojestransko informiranje in vplivanje, za vzajemno delovanje, ne pa za enosmeren proces.

j

30

Sistemska teorija razume okolje v smislu relevantnega okolja, ki zajema vse rele~t;;:~ elemente, ki so v odnosu do sistema, in ga ločuje od irelevatnega oko-

"'"lJa. Od;;:;; m~d sistemom in okoljem omogoča razločevanje med odprtimi in zaprtimi sistemi. Odprti sistemi so tisti, ki imajo meje sistema vsaj delno. prepustne, kar~~